Navdušila me je vrtna hiska ob poti na hrib
Bilo je prijetno nedeljsko popoldne in odpravili smo se na družinski izlet. Sli smo na bližnji hrib zato smo se temu tudi primerno obuli in oblekli. Odpeljali smo se z avtom, saj smo imeli do najbližjega hriba skoraj štirideset minut vožnje. Ko smo prispeli na cilj, smo se parkirali in se odpravili po potki mimo hiš na gozdno pot, ki vodi naprej po gozdu do vrha hriba.
Po potki mimo hiš sem si ogledovala hiše z vrtovi. V vrtovih so bujno rasle rastline, vsa zelenjava je bila do tri krat večja kot pri meni doma v mojem vrtu. Pozornost mi je pritegnila Vrtna hiska je bila ravno dovolj velika, da so imeli najbrž shranjeno kakšno orodje v njej. Šli smo naprej po potki in uživali v tišini ter petju ptic. Ko smo prispeli do vrha, smo se šli malo okrepčat v kočo. Naročili smo si sladico n čaj ter malo posedeli. Ko smo se odpočili smo se počasi odpravili nazaj. Ko smo prišli v dolino, smo se vrnili po isti poti do avta in gledala sem, kje je bila tista lepa vrtna hiska, da jo še enkrat vidim. Med potjo domov sem razmišljala, da bi lahko tudi mi naredili eno vrtno hiško. Prostora imamo dosti ob vrtu , pa še orodje bi lahko spravili v njo in bilo bi nam bližje vrta oziroma bolj pri roki.
Pogovorila sva se z možem, kaj on misli na to in tudi on se je strinjal, da jo postavimo. Ni bila, kot tista, ki sem jo videla, je pa bila podobna iz lesa z okni in brez srčkov.