podeželje

Ker živimo na podeželju je okoli nas veliko travnikov. Eden od sosedov, je tako kupil dva konja in napeljan je bil električni pašni pastir. Sama sem skoraj vsak dan šla na sprehod po isti poti, ker mi je bila ravno dovolj dolga in sem lahko šla od doma peš. No, pa me je en dan presenetil električni pašni pastir. Resnično ga nisem pričakovala. 

Vedno grem na sprehod s kuškom. Tako kuža ni nikoli privezan na vrvico, ker že pozna pot. Tokrat pa je bilo drugače, ker je na poti bil električni pašni pastir. Ker je kuža manjši je enstavno stekel pod električnim pastirjem, ker ga ni niti opazil, jaz pa sem ostala na poti. Seveda sem bila presenečena, da je električni pašni pastir bil napeljan ravno preko poti, po drugi strani pa je to bil travnik od soseda in je seveda to lahko naredil. Ko sem pogledala malo boljše, pa sem videla, da se pašeta dva prekrasna konja. Kako lepo jih je bilo videti. Tako sem se ustavila in ju opazovala. Ni bilo dolgo, ko sta me konja opazila in prišla do mene. Kar naenkrat mi električni pašni pastir ni igral nobene vloge, dobesedno sem nanj pozabila. Konja sta se približala tako zelo, da sem ju lahko božala. V tistem času se je tudi vrnil moj kuža. 

Sedaj je moj sprehod sicer krajši, ker je na poti električni pašni pastir, vendar me ne moti, ker lahko božam konje. Le paziti moram, da se konji ne dotaknejo pastirja, ker bi jih streslo. Paziti moram tudi na kužka, ker tudi kužka lahko strese električni pašni pastir. Tako sem zelo pazljiva glede tega. Kajti nočem, da se kdo ustraši. Vem, da električni pašni pastir ne strese tako zelo, a dovolj da se vsak prestraši, tako človek, kot tudi žival. Še dobro, da je električni pašni pastir označen in da se lepo vidi.