Pozvonila sem na zvonec, ki je bil nameščen takoj ob pvc vrata, ki so bila zelo lepa vhodna vrata mimogrede in počakala, da mi gostiteljica, torej prijateljica končno odpre. Trajalo je celo večnost in iskreno sem mislila, da bom začela kričati, saj sem imela toliko stvari v rokah, da sem jih komaj še držala. Ko je končno odprla vrata sem jo gledala tako grdo, da se je seveda takoj nasmejala. Seveda ve, da sem pretiravala, ampak vse pa tudi, da mi ni bilo prav. Takoj mi je pomagala in vzela nekaj stvari, ki sem jih držala.
Stopila sem naprej, pvc vrata, so se kar sama zaprla, ker sva jih skoraj zaloputnili in tako sem se končno lahko sezula in odložila jakno in torbo in se posvetila temu, da se odločim, kam se bom usedla po celem dnevu hoje po trgovinah in nakupovanju in vsem, podobnim stvarem.
Odločila sem se, da bo kavč idealna lokacija za to, da se noge končno lahko spočijejo. Vsi so bili že pri njej, saj se je njena rojstnodnevna zabava že začela, le jaz sem morala še priti z vso robo tja, ker bi nam drugače zmanjkalo pijače. Saj bi to prej naredila, ampak sem imela žal prestavljanje sestankov in zato se mi prav nič ni izšlo tako kot bi se mi moglo.
V nekem trenutku sem začutila mraz, ki je prihajal s hodnika in takoj sem odšla pogledat, če so pvc vrata, res zaprta. Ker sem opazila, da so bila pvc vrata odprta, sem jih seveda takoj zaprla in odšla nazaj na svoj prostor za počivanje. Ko sem prišla nazaj, me je na mizi že čakalo presenečenje in to je bil moj kozarec najljubšega vina, poleg tega pa krožnik s pršutom in olivami. To je bilo to, kar sem komaj čakal, da se moj večer lahko končno začne. Mraz ne piha od nikjer, saj so pvc vrata, zaprta in jaz lahko končno uživam na toplem.