Kar nekaj časa sem mislil, da so očala namenjena le odraslim ali vsaj najstnikom. Zdelo se mi je, da se vid poslabša šele kasneje v življenju, ko na oči vplivajo zunanji dejavniki. Poleg tega še nikoli nisem videl otroka, ki bi nosil očala. Zato sem verjel, da otroška očala niso pogosta stvar oziroma da skoraj ne obstajajo. A glede tega sem se seveda močno motil. Pri otrocih namreč ni redko, da imajo težave z vidom in potrebujejo očala. To sem spoznal šele, ko sem dobil sina.
Tistega dne ne bom nikoli pozabil. Moj novorojeni sin je kazal znake, da ne vidi najbolje. Ker sem to omenil zdravniku, je sledil pregled oči in nemudoma je predlagal test vida. Na tistem testu se je izkazalo, da ima rahlo dioptrijo. To me je kar potrlo, saj si nisem mislil, da se mu lahko zgodi kaj takšnega. Ker tega nisem mogel spremeniti, sem se moral sprijazniti. Zato smo se odpravili po nova otroška očala. Presenetilo me je, koliko različnih očal je na voljo. Zanimivo se mi je zdelo, da imajo okvirji tovrstnih očal poseben dizajn: ne zataknejo se le za ušesa, temveč se raztezajo okoli glave. To je zato, ker se otroci radi igrajo z očali in bi jim ta sicer hitro padla z obraza.
Na tista otroška očala se je na srečo zelo hitro navadil, kar me je prijetno presenetilo. Najbolj pa sem bil vesel, da je lahko spet dobro videl, brez kakršnih koli težav.